Narodni listi 2
Henrik REICH

Vsaka voda ni mineralna voda.

O mineralni vodi in nadomestkih soli.

Živimo v dobi nadomestkov in raznih varčevalnih ukrepov. Vsake toliko časa v časopisih preberemo razna poročila, ki razkrivajo, kaj in od česa nadomeščajo v tujini. Tako kot v drugih državah se tudi pri nas proizvajajo različni nadomestki, predvsem za blago, uvoženo iz tujine, kar je zaradi narodnoekonomskih razlogov dobrodošlo.

Povsem drugače pa je s proizvodnjo nadomestkov in izdelkov, ki jih k nam nikoli niso množično uvažali, temveč so jih, nasprotno, na veliko izvažali. Kot na primer pri mineralnih vodah, katerih nadomestkov pri nas zadnja leta proizvajajo v izobilju. S to proizvodnjo pa se ne moremo popolnoma strinjati, saj le škoduje našim nacionalnim gospodarskim interesom. Danes želim samo na kratko omeniti nadomestke za mineralne vode in izvirske soli ter njihovo trženje.

Najprej bom omenil tako imenovano namizno vodo, ki jo proizvajamo v naši tovarni kot nadomestek naravne mineralne vode. Ti nadomestki se proizvajajo v vedno večjem obsegu in verjetno bi bilo težko odgovoriti na vprašanje, zakaj se sploh proizvajajo, saj sploh ni govora o njihovi nujnosti kot nadomestkih za naravne in zdravilne mineralne vode. In to zato, ker je čisto naravnih mineralnih vrelcev pri nas popoln presežek. Ne proizvajajo pa jih tudi zaradi cene, saj se dandanes številne čisto naravne mineralne vode prodajajo po enaki ceni kot umetne namizne vode.

Povečanje proizvodnje teh vod je torej mogoče pripisati le neinformiranosti kupcev, ki v večini primerov menijo, da v steklenicah, v katerih so bile od nekdaj dobavljene naravne mineralne vode, ne more biti nič drugega kot služil kot tak.

Poleg tega se pogosto zgodi, da kupci kakovosti mineralne vode ne ocenjujejo po zdravilnih učinkih, okusu mineralne vode ali njeni kemični sestavi, temveč čisto po tem, kako se voda iskri. Nepoučeni potrošniki menijo, da več kot ima voda biserov, boljša je, vendar je to popolnoma zmotno mnenje, saj lahko količino biserov določimo poljubno z umetnimi nadomestki tako, da vodo enostavno zmešamo z večja količina umetne ogljikove kisline .

Drugače pa je pri naravnih mineralnih vodah, kjer podobne manipulacije ni mogoče izvesti, saj te vode vsebujejo naravno ogljikovo kislino. Razlika med tema dvema kislinama je v tem, da prvo, umetno, tlačimo v vodo pod pritiskom, zaradi česar ob odpiranju steklenice hitro izgine. Po drugi strani pa čisto naravne mineralne vode vsebujejo naravno vezano ogljikovo kislino, kar pomeni, da je del ogljikove kisline vezan na nekatere mineralne snovi v obliki bikarbonatov. Počasi izhlapeva in po dolgem času z odprto steklenico lahko še vedno opazimo njegove sledi v vodi.

Enako je v našem želodcu. Če se kislina prehitro sprosti iz vode, obstaja nevarnost, da se zaradi radikalnega procesa želodec zmanjša, poveča ali razširi. Pri naravnih mineralnih vodah je podobna nevarnost izključena, saj te vode vsebujejo ogljikovo kislino in morebiti neprebavljive ostanke v našem želodcu, ta se le počasi izloča in prav zaradi počasnega procesa zelo dobro vpliva na prebavo hrane in morebiti neprebavljive ostanke v našem želodcu.

Verjetno se je marsikdo med vami po pitju te ali one mineralne vode srečal z lakoto, ki je ravno posledica doživetja naravne mineralne vode in s tem povezane dobre prebave. Vseeno pa nočem trditi, da mineralna voda, morda s precejšnjo vsebnostjo naravne ogljikove kisline, ni primerno zdravilo za to ali ono bolezen. To prepuščam zdravnikom in še enkrat priporočam, da mineralne vode ne sodimo po tem, kako se peni, ampak po tem, kako jo zdravnik priporoča za to ali ono bolezen.

Druge mineralne vode, ki si prav tako zaslužijo pozornost, so tako imenovane radioaktivne vode. V zadnjem času je prišlo do velikega škandala, da se takoj, ko neka voda vsebuje le malo mehkih enot, na letakih, etiketah in prospektih z vpadljivimi grafičnimi oznakami že uporablja naziv, da je voda visoko radioaktivna. Vendar pa si lahko najbolje predstavljamo, kako to dejansko izgleda, če njihovo radioaktivnost primerjamo z vodo, ki je res radioaktivna, na primer z vodo Jáchymov.

Vse te vode, čeprav njihova radioaktivnost v tako majhni količini ne more imeti nikakršnega vpliva na zdravljenje, vsebujejo 40 mache enot, kar bi bila vsekakor poštena številka, če bi prebrali lestvico mache enot, kot mislijo mnogi nepoučeni kupci, od enega do sto.

Zato, da bi lahko pravilno primerjali radioaktivnost teh voda, moramo navesti vsebnost vode Jáchymovská, ki vsebuje 600 mache enot. Vendar je ta radioaktivnost relevantna samo pri uporabi vode na izviru, ne pa pri poslani vodi, ker radioaktivnost izgine iz vode v 3-4 dneh.

Tako kot obstajajo nadomestki za naravno, mineralno vodo, so nadomestne tudi naravne zdravilne soli. Kakšna je razlika med pravimi mineralnimi solmi in umetnimi, nas najbolje prepričajo mnenja svetovno priznanih strokovnjakov, ki trdijo, da je naravna sol neponovljiva in je ne morejo nadomestiti nobene umetne soli.